Učinki

Prehrana in hujšanje

Zdrava, uravnotežena prehrana ohranja telesno in duševno zdravje in omogoča, da ostanemo vitalni tudi v pozni starosti. Takšna hrana vsebuje energetske (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) in neenergetske (minerali, vitamini, vlaknine) snovi v takšnih količinah in razmerjih, da zadoščajo za pravilno delovanje vseh telesnih funkcij.

Debelosti nezadržno narašča in vse bolj ogroža zdravje ljudi tako v razvitih kot tudi že v nerazvitih državah sveta. V Sloveniji je 54% odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let čezmerno prehranjenih, kar 15% vseh oseb pa je debelih.

Previsoka telesna teža je najbolj razširjena v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, manj na Primorskem. Več debelosti je v nižjih družbenih slojih. Vse pogosteje se pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih.

Debelost

Za debelost je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, kar povzroča motnje v presnovnih procesih, povečuje zbolevanje za številnimi boleznimi, skrajšuje življenjsko dobo in posledično znižuje kakovost življenja. Z debelostjo vzporedno zaskrbljujoče narašča število ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2. Prav tako je debelost pomemben dejavnik tveganja za srčno - žilne bolezni in povezana s pogostejšim pojavljanjem srčnega popuščanja, visokega krvnega pritiska, žolčnih kamnov, motenj dihanja, skeletne bolezni in nekaterih vrst rakov.

V razvitem svetu dobiva razsežnosti epidemije in postaja čedalje večji zdravstveni in družbeno-ekonomski problem.

Vzroki

Redko so vzroki debelosti bolezenski ali pa uživanje nekaterih zdravil, ki povečujejo apetit in zmanjšujejo porabo energije.

Večinoma se deduje le nagnjenost k debelosti, od dejavnikov okolja pa je odvisno, ali se bo debelost razvila. Vplivi okolja, naše prehranske navade in odnos do samega sebe, igrajo pomembno vlogo pri nastanku debelosti. Nekateri psihični dejavniki kot so stres, nerazrešene frustracije, notranja praznina in pomanjkanje ljubezni lahko vodijo v prekomerno prehranjenost. Zanemarljiva ni niti pomanjkljiva ozaveščenost in nižji socialni status.

Zdrava uravnotežena prehrana, dnevna priporočila:

  1. ustrezno število obrokov vsaj 5, lahko tudi 6
  2. Razmerje živil: beljakovine 20-30%,maščobe 15-20%,ogljikovi hidrati 55-60%
  3. količina zaužitih kalorij v dnevnih obrokih: zajtrk in dopoldanska malica 40%, kosilo in popoldanska malica 40% in večerja 20% dnevno priporočenih kalorij.

Glikemični indeks (GI), glikemično breme

Porast glukoze po obroku opišemo z dvema pojmoma: glikemični indeks in glikemično breme.

Glikemični indeks (GI) razvršča posamezna hranila na lestvici od 0-100 in predstavlja stopnjo s katero posamezna hranila vplivajo neposredno na spremembo ravni krvnega sladkorja po zaužitju. Višji glikemični indeks pomeni večji dvig sladkorja v krvi. Živila z visokim GI povzročijo hiter dvig krvnega sladkorja in kasneje hiter padec, zato smo po zaužitju takih živil tudi hitro lačni. Živila z nizkim GI počasi dvigujejo raven krvnega sladkorja in dajejo daljši občutek sitosti.

Na koncentracijo glukoze po obroku vpliva: vrsta ogljikovih hidratov, deleža maščob in beljakovin v obroku, način kuhanja, čas, temperatura, zrelost in stopnja predelave ogljikovih hidratov ipd...

Glikemično breme pa se nanaša na hrano ali obrok v celoti. Izračuna se tako, da pomnožimo glikemični indeks neke sestavine hrane s količino te sestavine. Upoštevati je potrebno vse sestavine obroka.


HUJŠANJE

Hujšanja se običajno lotevamo sami z različnimi zvenečimi večinoma enostranskimi dietami. Največkrat smo neuspešni, saj z velikimi napori izgubljene kilograme hitro spet pridobimo.

Dobri programi hujšanja temeljijo:

  • na pravilni izbiri in pripravi živil
  • odrekanju določenim živilom
  • spremembi prehranskih navad
  • psihološki podpori (družina, prijatelji, strokovnjak)

Priporočljiva živila: so tista z nizkim GI, vse pusto meso, polnovredna (nepredelana, neoluščena) žita (kruh, testenine, riž), sadje, zelenjava, fermentirani mlečni izdelki z manj maščob.. Pijače naj bodo nesladkane. Dnevno je potrebno popiti 2-3 l vode.

Pri hujšanju se maščobe in beljakovine razgrajujejo v kisline, telo izgublja pomembne minerale.

Naravna mineralna voda Donat Mg nevtralizira nastale kisline in nadomešča izgubljene minerale. Je naravno odvajalo in v začetku hujšanja zelo koristen, saj očisti telo zastalih strupov, odpadnih snovi, pomaga pri vzpostavljanju kislinsko - bazičnega ravnotežja in tako razbremeni telo presnovkov. Ker je zelo bogat s sulfatnimi solmi, ki povečajo izločanje holecistokinina, redno pitje zmanjšuje apetit. Za sulfate tudi velja, da onemogočajo absorbcijo lipidov in pomagajo prazniti žolčnik. Bogastvo magnezija v naravni mineralni vodi Donat Mg pospešuje presnovo, krepi odpornost in poveča zaloge energije. Ob telesni aktivnosti varuje srce, ožilje in mišice.

Izkušnje kažejo, da je kombinacija diete in telesne aktivnosti najbolj učinkovita pri zniževanju telesne teže. Telesna aktivnost izboljša telesno zmogljivost, poveča mišično maso, uravnava krvni tlak, zniža nivo lipidov in glukoze, vliva nam optimizma.

Med zdraviliško kuro v Rogaški Slatini se predpiše pitje tudi več kot liter Donata Mg na dan.

Intenzivnost, trajanje in vrsto diete ter telesno aktivnost naj določi zdravnik po natančnem pregledu in preiskavah.


Indeks telesne mase - ITM

Prekomerno telesno težo in debelost najpogosteje izražata z zvečanim indeksom telesne mase (ITM = telesna teža v kg/ (telesna višina)2, ki kaže dobro povezavo s količino maščobnega tkiva v telesu, ne pove pa ničesar o razporeditvi maščobe. Glede na velikost ITM ločimo več stopenj debelosti (poglej spodnjo tabelo).

Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije opredelimo stanja prehranjenosti z ITM, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Opredelitev     ITM kg/m2
Premajhna telesna teža     < 18,5
Normalna telesna teža     18,5 - 24.9
Čezmerna telesna teža     25,0 - 29,9
Debelost (stopnja I)     30,0 - 34,9
Debelost (stopnja II)     35,0 - 39,9
Huda debelost(stopnja III)     ≥ 40,0

Za opredelitev debelosti uporabljamo v glavnem dva parametra:

  • indeks telesne mase
  • obseg pasu.

Obseg pasu praviloma izmerimo tako, da postavimo merilni trak okoli trebuha v višini popka. Pri tem moramo paziti, da merilnega traku ne napnete preveč, niti ne sme biti preveč ohlapen. Zvečanje obsega pasu je zelo pomemben parameter, ker najbolje odraža tako imenovano trebušno (visceralno) debelost. Zaželeno je, da bi bil obseg pasu pri ženskah manjši od 80 cm, pri moških pa manjši od 94 cm.