Lastnosti

Sestavine in elementi v Donatu Mg

Ogljikov dioksid
Je pomemben spremljevalec naravnih mineralnih vod. Prednost teh vod je ravno vsebnost ogljikovega dioksida, saj naravno stabilizira vodo. Poskrbi za to, da je občutek osvežitve večji, kakor tudi za to, da se pijače zdijo hladnejše, kot so v resnici. Zaradi vsebnosti CO₂ je prepustnost želodca za vse zdravju koristne sestavine pijače, vitaminov, mineralov in soli, večja. Ogljikov dioksid pospeši gibanje prebavil in tako ugodno vpliva na prebavo.

Občutljivi ljudje se lahko odzovejo na CO₂ s hripavostjo, nekateri imajo težave z napenjanjem. Drugih dokazanih stranskih učinkov nima.

Topnost ogljikovega dioksida je odvisna od pritiska in temperature. Plin iz vode uhaja, če se pritisk zmanjša, temperatura pa naraste. Obstaja nevarnost, da se izločajo rudninske snovi, kar se pogosto tudi dogaja (beli robovi na steklenicah, bele usedline). Po vsaki uporabi je treba steklenico z vodo dobro zapreti in jo hraniti v temnem in hladnem prostoru.

Fluorid
Flourid preprečuje nastanek kariesa, potrebujemo pa ga 12 do 18 mg na dan. Poleg pomanjkanja fluorida povzročajo okvare na zobeh še pomanjkanje kalcija, magnezija in vitamina A ter fosforja.

Jodid
Dnevne potrebe po jodu so 200 mcg. Največ ga je v ščitnici kot tri in tetra jodtyhronin, ki sta dva pomembna hormona te žleze. Regulirata telesno temperaturo, stanje tekočin v telesu, centralni živčni sistem in vplivata na razvoj organizma.

Sulfat
Žveplo je v naravi elementarno ali kot sulfid in sulfat. V Donatu sta Mg sulfat ali grenka sol in Na-sulfat ali Glauberjeva sol. Žveplo je nujno potreben gradbeni element aminokislin, kot so cystein, cistin in metionin, ki so potrebne za proizvodnjo beljakovin. Brez žvepla ni vitamina B1, biotina, insulina, keratina (za lase in nohte).

Sulfati razstrupljajo telo in sodelujejo pri gradnji aminokislin, ki vsebujejo žveplo.

Sulfat v povezavi z magnezijem ščiti želodčno sluznico in deluje odvajalno.

Klorid in natrij
Klorid je sestavni del kosti in želodčne kisline. Skupaj z natrijem pa skrbita za ravnotežje telesnih tekočin in uravnavata osmotski pritisk.

Preveč želodčne kisline, torej preveč klorida (hiperacidnost), poznamo kot zgago. Blažijo jo antacidi, med katere spada soda bikarbona, ki je v Donatu Mg.

Premalo klorida povzroča hipokloridijo. V želodcu je premalo kisline, encimov in sluzi, kar povzroči slabšo prekrvavitev sluznice želodca, njeno vnetje in celo nastanek raka.

V pitni vodi je dovoljeno do 150 mg Na/l, kar je 381 mg kuhinjske soli oz. natrijevega klorida. Donat Mg vsebuje 128 mg NaCl na liter, kar je 33,6 odstotkov dovoljene vsebnosti v pitni vodi. Ostanek natrijevih ionov je vezan z bikarbonatnimi v sodo bilarbono in sulfatnimi v Glauberjevo sol, obe pa se v medicini uporabljata.

Soda bikarbona puferizira kisli želodčni sok, Glauberjeva sol pa ima skupaj z grenko soljo (magnezijevim sulfatom) odvajalni učinek

Dovoljen dnevni vnos Na je šest g na dan. Pomembno je, da vemo, da en g Na veže nase 200 ml vode.

Kuhinjska sol oz. NaCl dviguje krvni pritisk, vendar 30 do 50 odstotkov ljudi reagira tako, da se jim pritisk zniža pri redukcijski dieti (manj NaCl). Ti so občutljivi na sol. Natrij pa tudi izluži kalij iz telesa.

Kalij
Kalij skupaj z natrijem vpliva na delovanje srčne mišice. Kalij je nujen za normalno vzburjenje živcev, aktivira vrsto encimov in je zelo pomemben element pri biosintezi beljakovin. Največ ga je v suhem sadju in bananah. Izloča se skozi ledvice in predoziranje z njim ni mogoče razen pri nepravilnem delovanju nadledvičnih žlez.

Pomanjkanje tega elementa nastopi pri: porušenem bazno-kislem ravnotežju, enostranskih prehranjevalnih navadah, shujševalnih kurah, pretiranem potenju, stresu, bolezni jeter, jemanju digitalisovih in kortizonskih preparatov.

Posledice so: mišična slabost, zmanjšani vidni refleksi, apatija, slabost, povečanje srca, dvig srčnega utripa, zaprtje, težave z dihanjem...

Kalcij
99 odstotkov ga je skladiščenega v kosteh in zobeh. Pri absorbciji iz hrane igra pomembno vlogo vitamin D, pri presnovi pa mnogi hormoni: parathormon dviguje nivo Ca v krvi, kalcitonin znižuje njegov nivo v krvi, estrogen in testosteron pa igrata pomembno vlogo pri izmenjavi kalcija v telesu - iz kosti v kri in obratno.

Dnevne potrebe telesa po kalciju so 800 do 900 mg pri odraslih.

Otroci npr. imajo pomanjkanje kalcija zaradi uživanja preveč s fosfatom bogatih pijač, jejo premalo sveže zelenjave in mlečnih izdelkov, preveč čokolade, kakava, špinače, rabarbare...

Fosfati, maščobe, oksalna in pitinska kislina tvorijo s kalcijem, železom, cinkom in magnezijem soli pitate, ki otežijo absorbcijo kalcija.

S starostjo se absorbcija slabša tudi zaradi pomanjkanja estrogenov. Zdrav človek se s kalcijem ne more predozirati. Bolezni, kot so nepravilno delovanje obledvičnih žlez, zastrupitve z vitaminom D, mlečno alkalni sindrom, premočno delovanje ščitnice in še nekatere pa lahko povzročijo predoziranje.

Železo (železo, ki po razželezenju ostane v Donatu, ni pomembno v organizmu, saj je v oksidirani obliki!)
Je sestavni del hemoglobina, ki ga vsebuje 63 do 73 odstotkov, 3 do 5 odstotkov je vezanega na mioglobin, 0,3 odstotka na encime in en odstotek ga je v krvni plazmi. 16 32 odstotka ga je skladiščenega v beljakovinah (feritin in hemosiderin). Preostanek pa je v kostnem mozgu, jetrih, sluznici sečnega mehurja...

Na dan potrebujemo 10 do 15 mg železa. Železo je nujno pri transportu kisika po telesu do celic in ogljikovega dioksida nazaj v pljuča. Hemoglobin regulira tudi krvno reakcijo, da kri ni prebazična ali prekisla, temveč da je reakcija stalna. Železo je tudi sestavni del nekaterih encimov, ki sodelujejo pri razstrupljanju telesa. Če vemo, da mora telo v 24-urah ustvariti 170 milijard eritrocitov, si lahko predstavljamo, da je to mogoče samo ob zadostni količini železa.

Pomanjkanje je lahko prelatentno, latentno in manifestno, odvisno od meje izčrpanosti zalog.

Mangan
Je element v sledovih, o katerem se še ne ve veliko. Aktivira nekatere telesne encime in morebiti preprečuje epileptične napade. Na dan ga potrebujemo dva do pet mg. Pomanjkanje povzroča slabost, vnetje kože, bruhanje, nizke vrednosti maščob v krvi in izgubo telesne teže. Pomanjkanje izkazujejo diabetiki in epileptiki. Predoziranj oz. zastrupitev s tem elementom pravzaprav ni. Lahko se pojavi pri nekaterih izjemnih okoliščinah in se kaže kot bronhialna astma, vnetje pljuč, vnetje nosne sluznice, kronično pa kot utrujenost, izbruhi potenja, impotenca, vročina, motnje govora...

Drugi elementi v sledovih

Nikelj kot element vpliva na hormonsko ravnotežje, izmenjavo maščob in stabilizira nukleinsko kislino.

Litij in bromid vplivata pomirjevalno.

Donat Mg vsebuje še metasilicijevo, metaborovo kislino in sledi mnogih drugih elementov.

Vsi ti elementi so pomembni za različne presnovne procese v telesu in zaokrožajo zdravilno delovanje Donata Mg.