Lastnosti

Geologija

Dosedanje hidrogeološe, geološke in geofizikalne raziskave kažejo, da je za preskrbo Rogaške Slatine z mineralno vodo in plinom CO₂ najpomembnejše ozemlje med Sečovim na vzhodu in Podplatom ter Gabernikom na zahodu, oziroma med Donačkim prelomom na severu ter Šoštanjskim oz. Rogaškim prelomom na jugu.

V tem območju izkoriščamo mineralni vodi Donat Mg in Tempel ter izvirsko vodo Tiha. Južno od Rogaškega preloma je bila leta 1992, na globini 1520 m zajeta termomineralna voda s temperaturo 63oC, ki je po kemični sestavi praktično enaka vodi v Karlovyh varyh.

Po balneološki klasifikaciji so vode uvrščene:

• Donat Mg: Mg - Na - HCO₃ - SO₄
• Tempel: Mg - Na - Ca - HCO₃
• Tiha: Ca - Mg - HCO₃
• Termalna: Na - HCO₃ - SO₄ - Cl

Eksploatacijske vrtine za mineralne vode so globoke od 265 m do 606 m, za izvirsko vodo 170 m, ter termalno vodo 1700 m.

Širše območje Rogaške Slatine, je vsekakor eno izmed tektonsko bolj prizadetih v Sloveniji. Na tem prostoru se stekajo regionalni prelomi s smerjo severozahod - jugovzhod: Šoštanjski, Labotski in Donački. Te prelome oziroma prelomne cone reže nekaj prečnih prelomov v smeri približno sever - jug.

V okolici Rogaške Slatine se nahajajo najstarejše verjetno spodnje permske (285 milijonov let) kamenine na severozahodnem delu ozemlja ob Donački prelomnici. Te so zastopane predvsem z apnencem in v manjši meri s kremenovim peščenjakom ter glinastim skrilavcem.

Triasne starosti (225 - 195 milijonov let) je masiven dolomit.

Največji obseg imajo terciarni kamenine (65 - 2 milijona let). Prevladuje andezitni tuf, ki je najpomembnejši vodonosnik za zajem mineralne vode DONAT Mg. Na površini se nahaja v ozkem pasu med Gabernikom in Zg. Sečovim, po podatkih raziskovalnega vrtanja pa vemo, da so tufi zastopani na celotnem prostoru med Donačko prelomno cono na severu in Šoštanjsko prelomno cono na jugu. Krovnino omenjenim kameninam predstavlja temnosivi peščeni lapor, ki ima največji obseg v centralnem delu.